Danes se lahko posameznik pohvali z velikim številom »prijateljev« v virtualnem svetu družbenih omrežij, v dejanskem prostoru in času pa morda nima nikogar, ki bi se ga lahko dotaknil, kaj šele objel. Namesto da bi nam številne naprave olajšale življenje in nam dale več prostega časa, smo samovoljno postali njihovi sužnji. Zmožni smo poslati na

– Evo, gre.– Bo.– V redu. Vse to so generični odgovori na enako generično vprašanje: Kako si?In to je stanje mnogih. Navzven vse “v redu”, funkcionirajo, življenje teče. V notranjosti pa? Razdejanje. Hoja po robu. Le korak do izgorelosti, depresije, bolezni. Sogovornik ni vsemogoč, nekaj pa le lahko naredimo. Kako pogosto sploh še postavimo vprašanje,

Kolikšen pomen ima želja za posameznika, je razvidno iz ene od redkih ohranjenih anekdot starogrškega filozofa Sokrata in njegovega učenca, ki je modrega učitelja nagovoril: »Že več let sem vaš učenec, vendar še vedno nisem ugotovil, kako priti do uspeha. Kaj je skrivnost uspeha?« Sokrat je zamišljen pogledal učenca in po kratkem premoru spregovoril: »Skrivnost