Ravno včeraj sem se pogovarjal z direktorico enega velikega podjetja o današnjih izzivih, ki pestijo slehernega posameznika.
Večina je zagledana vase. V zadovoljevanje svojih želja in kapric.
Zato pogosto ne vidimo drugega, človeka, ki morda tiho kliče po pomoči. Po topli besedi. Po nekom, ki bi mu prisluhnil.
Na drugi strani pa mnogi mislijo, da je iskati pomoč sramotno. Nedostojno.
Kaj bodo pa drugi rekli, šepetajo sami sebi.
Tako odtujeni ne pomagamo ne sebi ne drugim.
S tem pa prikrajšujemo sebe za možnost, da bi resnično zaživeli svoje potenciale in pomagali drugim živeti njihove.
Uspešni bomo šele takrat, ko bomo imeli pogum pogledati vase in si iskreno odgovoriti:
Kakšne potenciale imam in kaj potrebujem, da jih zaživim v polnosti.
Vse ostalo so stranpoti, ki vodijo v anksioznost, depresijo in izgorelost.
In ko bomo znali s pravimi očmi videti sebe, takrat bomo znali tudi pomagati drugim.