– Evo, gre.
– Bo.
– V redu.
Vse to so generični odgovori na enako generično vprašanje: Kako si?
In to je stanje mnogih. Navzven vse “v redu”, funkcionirajo, življenje teče. V notranjosti pa? Razdejanje. Hoja po robu. Le korak do izgorelosti, depresije, bolezni.
Sogovornik ni vsemogoč, nekaj pa le lahko naredimo. Kako pogosto sploh še postavimo vprašanje, ki ni zgolj vljudnostna fraza? Ki zares išče odgovor? Ki odpre pogovor o tem, kar nas resnično bremeni ali navdihuje?
Zato predlagam, da začnemo eni drugim postavljati tudi drugačna vprašanja:
✔️ Kaj te trenutno najbolj navdihuje?
✔️ Kaj ti daje občutek miru in izpolnjenosti?
✔️ Kaj si želiš spremeniti v svojem življenju?