Pred dnevi sem se odpravil v najstarejše mesto na Ptuj. Za to je bilo kar nekaj razlogov: ogled pustne povorke, obisk sorodnikov in srečanje s prijateljem Dejanom Zavcem. Fašenk je bil tudi letos barvit in spektakularen. Še večji sijaj pa sta mu dodala moja otroka, ki sta nadvse uživala; sin v vlogi tlačana in hči […]

Današnji človek je nenehno v nekem pričakovanju. Čaka na vikend. Čaka na počitnice. Na veseli december in 1. maj. V vmesnem, torej največjem delu časa pa v glavnem trpi, sanjari in igra. Trpi zaradi številnih obveznosti, katerih večino si je sam nakopal na glavo. Čeprav si vztrajno dopoveduje in po določenem času temu prične tudi

V tem letu sem srečal veliko število ljudi, ki so mi pripovedovali, da si želijo drugačnega življenja. Toda vsakič, ko so dobili priložnost, da bi naredili spremembo so jo gladko zavrnili. Znanstveni krogi so 21. stoletje razglasili za stoletje odtujenosti (alienacije), ko se bo osamljen posameznik najbrž bolj kot kadarkoli prej zatekal v domišljijski svet.

V naši mladosti ni nič merljivega. Leta se zdijo kot stoletja in dnevi kot leta. Čas se nikamor ne spravi. Komaj čakamo polnoletnost, študiramo, žuriramo, posedamo po kavarnah, se zaljubljamo, drsamo po socialnih omrežjih, potujemo in zdi se, da čas mladosti ne bo nikdar minil. V naboju moči smo prepričani, da bomo ostali večno mladi.

Izginil si. Kot bi se vdrl v zemljo. Kot bi te ugrabili Nezemljani. Kot bi se pisal Novak. To so bili komentarji mojih prijateljev in znancev, ko sem se po dveh letih nazadnje pojavil. Sprva sem odkorakal zato, da bi razmislil o svojem življenju in poslanstvu, potem pa se je zgodilo še marsikaj drugega. V