Miško, sin sprevodnika Krstića, je z neznane postaje v južnem Banatu odpeljal natanko pred 35 leti in vozi še danes. Številne replike in scene iz filma Kdo tam poje (Ko to tamo peva, 1980) so postale antologija balkanskega prostora, kot bi bile od vekomaj del kolektivno nezavednega. To niti ne čudi, saj so bili igralci pri upodabljanju filmskih junakov tako življenjski in avtentični, da so dali vtis resničnih ljudi. Če temu prištejemo še dialog, ki je bil tako vešče napisan, da se je ohranil do današnjih dni, je jasno, v čem je…
